<< NAZAJ NA ARHIV ČLANKOV

ZADRŽEVALNIKI kot PRED in POVOLILNA BITKA

//slk janeza oba.jpg

Čas pred volitvami je že tak, da se vrstijo predvolina soočenja, da so besede polne preteklosti in prihodnosti, po besedah udeležencev takšnih srečanj z namenom, da bi bil tu in zdaj, predvsem pa jutri dober, če že ne boljši.

Letošnja jesen je prav mila! Po avgustovskem mrazu in takratnemu skorajšnjem prihodu jeseni je le ta res sledila – a ne v takšni obliki kot se je najprej nakazovala! Dočakali smo pravo indijansko poletje v katerem nas sonce prav razvaja in se razdaja. A narava ni bila vedno tako dobrohotna kot letos – in prav letos mineva 80 let od usodnih poplav jeseni l. 1926, ko je po silovitem deževju v Polhograjšem hribovju Gradaščica s tolikšno silo zajezila Ljubljanico, da se je ob tej voda ustavila in začela teči nazaj proti Vrhniki. Poplavljeno je bilo območje Viča, Rožne doline, Kozarja in Podsmreke. Zadnje čase pa tema postavitve zadrževalnikov vode spet buri duhove in kreše mnenja. Namreč - projekt, ki predvideva gradnjo zadrževalnikov na Dobrovi in Brezju, je na predlog ministra za okolje in prostor g. Janeza Podobnika dobil zeleno luč na vladi, čemur nasprotuje lokalna skupnost. In kaj sta nam Janeza povedala na zboru krajanov?

PREDSTAVITEV KANDIDATOV SLS

v sredo, 11. oktobra ob 17. uri je bila v stavbi Občine Dobrova predstavitev kandidatov za občinske svetnike, ki kandidirajo na listi Slovenske ljudske stranke, istočasno pa predstavitev kandidata za župana g. Janeza Ovna. Obiskanost ni bila velika, manjkalo je tudi kar nekaj oziroma dobra polovica kandidatov za občinske svetnike. Očitno tudi prisotnost predsednika stranke g. Janeza Podobnika in strokovne delegacije za področje zadrževalnikov z Ministrstva za okolje in prostor ter direktorata za okolje ni zmotivirala kandidatov in občanov.
Najprej so se predstavili kandidati za občinske svetnike, nakar je sledila predstavitev programa Janeza Ovna.

Bila je zelo splošna in vseobvsegajoča in je temeljila na kreiranju prijetne in občanom prijazne občine. Izpostavi tematiko vrtca na Dobrovi, ki je premajhen, čeprav so v njegovem mandatu planirali tudi širitev vrtca, ne le šole, ravno tako je premalo pokritih prostorov za rekreacijo, prostorska stiska naj bi bila tudi v Dobrovski Osnovni šoli. Žal ni konkretne rešitve kako in kdaj naj bi se problem reševal. Predstavljena je tudi ideja o novem trgovskem centru, ki naj bi zrasel na Dobrovi nasproti bencinske črpalke, pa problematika zdravstva.

Kolesarske poti naj bi povezale Ljubljano in ljudi in kraje znotraj občine. Kmetijstvo je bilo tema zase, ohranjalo naj bi se na zdajšnejm nivoju. Brez pretiranih vdorov “tujcev”, in brez poseganja v kmetijska zemljišča. Kaj pa pomoč kmetom, da preživijo v tem konkurenčnem svetu, pomoč pri pridobivanju evropskih sredstev, strategija razvoja kmetijstva?

Izpostavi se še oddaljenost Doma upokojencev in Občinska stavba, ki je potrebna obnove.

Ko je imel minister za okolje telefonski klic in odšel ven, je g. Oven prekinil predstavitev in pozval k vprašanjem. Občanka ga je pozvala k opisu konkretnih akcij in načrtov za realizacijo blaginje, nakar je g. Oven precej manj tekoče le skušal podati nekaj konkretnih predlogov, predvsem vrtec, šola, dom upokojencev, a spet brez termina ali podatkov. g. Oven je zatrdil, da zadrževalnika po zdajšnjih projektih v primeru njegove izvolitve ne bo.

MINISTRSTVO IMA BESEDO

Naslednji govor je imel g. Janez Podobnik na čelu Delegacije Ministrstva za okolje in prostor, ki je zatem predstavila problematiko vodnih zadrževalnikov, saj letos mineva 80 let od hudih stoletnih poplav. Zavzema se za niz manjših in en večji zadrževalnik, vse v sodelovanju občine, države in pristojnega in prisotnega ministrstva.

Poskušali so odgovoriti na sporna vprašanja glede postavitve zadrževalnika, katerega čelni jez bi bil visok osem metrov, dva stranska bi se enakomerno nižala na obe starni od osrednjega jezu v dolžini 3,8 kilometra do transformatorja v Dobrovi. Volumen zadrževalnika Razori pa bi bil 2,5 milijona kubičnih metrov! Minister pove, da je temo zadrževalnikov podedoval še od prejšnjega ministra mag. Janeza Kopača. Pove tudi, da naj bi bila v prvem delu aktivnosti občina pasivna, v drugem delu pa aktivna preko sedanjega župana in njegovih sodelavcev, tako je od lanskega januarja do letošnjega junija prišlo do 6 vsebinskih srečanj. Na vsa vprašanja posebne delovne skupina občine Dobrova – Polhov Gradec za zadrževalnike in civilne skupine naj bi bilo vedno odgovorjeno, mar res?.

Strokovna delegacija Direktorata za okolje je nato zasedla omizje spredaj in podala mnenja in informacije na temo zadrževalnikov.

MNENJA SE KREŠEJO

Na koncu se je razvnela debata med pristaši in nasprotniki zadrževalnika. Marjan Plestenjak, občinski svetnik in poznavalec problematike. Je okrcal ministra janeza, da naj se ne trudi s prijaznostjo, saj so na delovni sestanek z njim čakali skoraj dva meseca, nakar ga ni bilo, le neizkušen namestnik jih je pričakal. Sicer pa nam je marjan pojasnil, da je bila študija manjših zadrževalnikov narejena že leta 1989 s strani Vodnega gospodarstva in tudi takrat kot alternativa večjemu jezu, ki naj bi po takratnih projektih zalil dolino Božne od Mačkovega grabna navzgor v dolžini 4 km! Jez bi bil visok kar 42 m, obstoječa pot do zaloga in Črnega Vrha bi se vsekala v pobočje Polhograjske Gore, nastali material pa bi zadoščal za celoten jez! Na dnujeza bi bili speljani dve betonski cevi premera2,5 m za sprotni odtok.

Alternativni manjši jezovi na lokacijah nad Polhvim Gradcem so aktualne tudi danes, le da so leta 1989 planirali še večji jez v Šujici velikosti 1 miljon m3, torej 2,5 x manjši kotsedaj načrtovani v Razorih.

Želja skupine je ta, da se najprej poveča prepustnost malega grabna od Bokalcev do Ljubljanice v trnovem, nato uredi razbremenilni kanal, ki bi višek voda izlil na Barje za Plutal tovarno, šele nato bi se lotili gradnje večjih in manjših zadrževalnikov.

-------------------V OKVIR DAJ – ZAČETEK okvirja-----------------------------------------------------

Ker nas je zanimalo strokovno mnenje in shematski prikaz Direktorata za okolje, smo stopili čez nekaj dni osebno do ga. Delač, ki je pristojna za informiranje:

//slk razor foto situacija.jpg – spodaj k mnenju delačeve daj

Kje se pojavlja nasprotujoče si mnenje med vami in lokalno skupnostjo?

Manjši zadrževalnik od obeh v Brezju pred Horjulom ni bil nikoli problem dokler se ni pojavil problem zadrževalnika na Dobrovi oz. Razorih, ko se je pojavila skupina občanov s pripombami. Čeprav so bile nekatere zares neumestne (8 m zid po celi dolžini jezu, pojav nalezljivih bolezni, ...) smo izdelali dodatne študije v smeri več manjših zadrževalnikov, namesto 2 velikih. Žal so študije pokazale, da manjši zadrževalniki na lokacijah: Mala voda I, Mala voda II, Mala voda III, Mala voda IV, Mala voda V, Prošča I, Velika Božna nad Smolnikom, Velika Božna nad sotočjem s Petačevim grabnom, Petačev graben ali Mala Božna, Mačkov Graben I, Mačkov Graben II, Belca I in Žerovnik volumensko ne zadoščajo, hkrati pa je ta izvedba dosti dražja, saj je potrebno premikati obstoječe ceste v posameznih grabnih.

Zakaj menite, da zadrževalnik ne bi smel izvati ogorčenja?

Nasip zadrževalnika se klinasto povečuje od bližine transformatorja v Dobrovi, kjer je višina 0 m do jeza v Razorih, kjer sega 8 metrov visoko. Cesta med Dobrovo in Stransko vasjo (Šentvidom) se bo dvignila za nekaj metrov a le tam, kjer prečka oba nasipa. Ta cesta je hkrati edini civilizacijski objekt. Vse drugo so travniki in polja, ki jih bo možno seveda obdelovati, kakor doslej, z izjemo površine, na kateri se nahaja nasip, ki bo seveda odkupljena. Razlika v kvaliteti vseh ostali polj znotraj zadrževalnika pa bo predvsem v času velikih voda, ko bodo le ta poplavljena dlje časa kot doslej. V nobenem primeru pa visoke vode ne bi mogle zaliti naseljenih področjih, kakor tudi jezero na poljih ne bo ostalo več dni. Pogovarjamo pa se za višino odšodnine za vsa polja znotraj zadrževalnika, ki bi se izplačevala po vsaki visoki vodi – sedaj so ta polja tudi poplavljena in seveda nimajo nobenih odškodnin.

-------------------V OKVIR DAJ KONEC okvirja -------------------------------------------------------

Glede na trenutno situacijo torej kaže, da bo pot do skupnega jezika med Ministrstvom za okolje in prostor in lokalno skupnostjo še trnava, in na poti raziskovanja zadrževalnikov še nimam tolikšne kilometrine kot npr. g. Marjan Plestenjak, občinski svetnik, zato ne bi želel podajati mnenja, ki bi segalo preko jeza mojega poznavanja te teme. A vsekakor pričakujem na kakršnemkoližebo zadrževalniku lepo razgledno sprehajalno-kolesarsko pot, saj taka pot je na trasi bivše železnice med Planico in Jesenicami izredno atraktivna in dobro obiskana, tudi na jezu Ptujskega jezera in še kje.

Sebastjan Vehar