<< NAZAJ NA ARHIV ČLANKOV

VAS JE ŽE OBISKAL IN POPISAL?

 //SLK HISKAMETER.JPG

Zadnji meseci nam nosijo kup novosti, tako nam niso prinesli le eura, novega, svežega in predvsem toplega leta 2007 – prinesli so nam tudi “hišni red”, kakor na Geodetski upravi Republike Slovenije v sloganu pravijo popisu nepremičnin, ki se je začel 01.12.2006, trajal pa naj bi do 30.04.2007, do 6.1. je bilo popisanih 16 % vseh stavb, številka pa se dnevno spreminjajo saj je na delu okrog 500 popisovalcev dnevno.

Vsi se po malem sprašujemo, kakšni so pravzaprav cilji tega popisa, Geodetska uprava Republike Slovenije se konec koncev verjetno ne bi lotila tako obsežnega projekta samo zaradi evidenc. Cilj so tudi evidence seveda, takšne o številu stavb in delov stavb in komunalni opremljenosti le teh - le te pa bodo služile občinam tudi za nekakšno podlago za nadaljnja prostorska planiranja, vpogled v stanje števila stanovanj, morebitne povečane potrebe po le teh. In kdor je površno prebral še dodatek – s popisom bodo ulovili tudi številne črnograditelje, ki so iz garaže naredili spalnico, iz pasje hiše pa garažo... ali obratno. A tu je še drugotni cilj – vrednotenje nepremičnin. Po množičnem popisu bo namreč sledilo množično vrednotenje nepremičnin, le to pa bo posledično vplivalo na bodočo obdavčitev nepremičnin, s tem, da je do dejanske uveljavitve davka (zakonodajo pripravlja Ministrstvo za finance) še razmeroma dolga pot. Poleg tega bo Geodetska uprava popis izkoristila še za to, da bo dopolnila kataster stavb, ki je trenutno nepopoln, saj je kot prvo dokaj nova evidenca (od leta 2006 dalje), v njej pa so zaenkrat zajeti predvsem podatki o večstanovanjskih objektih. V to evidenco lahko pogleda vsakdo ki ima internet, številko parcele in katastrsko občino (lahko pa išče tudi po naslovu) in sicer preko spletne strani http://prostor.gov.si/jv_popis

A naj se vrnem na prvotno temo, k popisu samemu. V Polhovem Gradcu na primer ni še ravno opaziti popisovalcev, a brez skrbi, tudi mi pridemo na vrsto! In kaj če nas takrat ko nas bo popisovalec obiskal ne bo doma (že res da kdor čaka dočaka, a svet se vrti naprej in nič ne čaka!)? Potem nam bo pustil obvestilo (s svojo telefonsko številko) o svojem obisku in napisal, kdaj bo ponovno prišel. Če bo popisovalec prišel drugič ob dogovorjenem ali napovedanem času, pa nas zopet ne bo doma, bomo morali sami v 15 dneh od dneva, ko nas je popisovalec drugič iskal, sami poskrbeti, da bo Geodetska Uprava dobila izpolnjene obrazce o nepremičninah (lastnik v tem primeru sam izpolni popisni obrazec in ga posreduje pristojni GU ali pa popisovalcu). A recimo da bomo doma - pri kosilu, pred TV ali računalnikom ko bo pozvonilo - kaj je dobro vedeti pred prihodom popisovalca (le ta se nam mora pokazati identifikacijsko izkaznico geodetske uprave, ki jo vsak izmed popisovalcev prejme po končanem izobraževanju in je sive barve z žigom Geodetske uprave in podpisom direktorja le te)? Poznati oz. pripraviti naslednje podatke za vse bivalne in nebivalne površine (tudi za garaže, skednje, vikende in ostale manjše nestanovanjske objekte, popis ne bo zajel le objektov tloris katerih je manjši od 4 m2):
 

• neto tlorisne površine - izmeriti (oz. iz načrtov izračunati mere) moramo vse prostore in izračunati neto tlorisno površino. Za pomoč – neto površina je tista površina, ki jo dobimo kot seštevek površin vseh prostorov, ki sestavljajo stavbo oz. del stavbe. Z drugimi besedami - to so bivalni prostori ali "ožje stanovanje", balkoni, kleti, garaže,…. Merimo med dvema navpičnima elementoma, ki omejujeta prostor (npr. med dvema stenama) v višini tal, s tem, da ne upoštevamo obrob, pragov in podobnega. Vse mere izrazimo v kvadratnih metrih in zaokrožimo na eno decimalno mesto.
  
   

• uporabna površina stavbe, dela stavbe oz. stanovanja - je tisti del neto tlorisne površine (gornji opis) stavbe ali dela stavbe, ki je namenjen bivanju. Za primer - k uporabni površini se štejejo sobe, kopalnica, stranišče, kuhinja, hodnik (in ostali prostori za bivanje, prehranjevanje, osebno higieno), ne pa tudi klet, balkon, terasa, garaža, shramba, stopnišča, sušilnica, kurilnica, ipd. K uporabnim površinam stavbe ravno tako ne štejemo prostorov, ki še niso dokončani. Skratka uporabna površina je tisto kar nam že beseda sama pove – površina prostorov, ki jih dejansko uporabljamo za bivanje.

Poleg vseh mer pa nas bo popisovalec vprašal še za:

• leto izgradnje stavbe,

• leto obnove strehe, fasade, inštalacij, zamenjave oken,

• material nosilne konstrukcije (opeka, beton, kamen, železobeton, les, kombinacija različnih materialov, kovinska konstrukcija, montažna gradnja),

• vrsta ogrevanja,

• podatki o priključkih (npr. kanalizacija, plin, ...).

In ko bomo za popisovalcem zaprli vrata se nam bo verjetno porajalo vprašanje, kaj bodo počeli s temi podatki. In to, kateri podatki so tisti, ki bodo vplivali na odmero bodočega davka o nepremičninah? Vzdrževanost, velikost in lokacija nepremičnine so tisti ključni podatki, ki bodo temelj za ovrednotenje nepremičnine. Včasih torej novo, novo in čim bližje vsemu torej tudi ni dobro! Ostali podatki pa bodo res služili v bolj statistične namene.

Pa še ta podatek – na Geodetski Upravi RS imajo odprto brezplačno telefonsko linijo, kjer odgovarjajo na vprašanja. Decembra 2006 so na 080 21 66 zabeležili kar 17.830 klicev. Za surferje pa tudi: www.popis-nepremicnin.si