<< NAZAJ NA ARHIV ČLANKOV

EVROPSKA SPODBUDA POLHOVGRAJSKI GRAŠČINI

Občina Dobrova Polhov Gradec je v četrtek 15.6. popoldan v prijetno hladnih grajskih prostorih organizirala sestanek strokovne javnosti na temo revitalizacija graščine. V začetku leta 2007 načrtuje občina skupaj z Ministrstvom za kulturo pripraviti dokumentacijo na podlagi katerih lahko pridobi sredstva Evropskega kulturnega sklada, namenjena obnovi kulturnih spomenikov.

Najpomembnejša kriterija, ki jih je potrebno imeti pred očmi pri pripravi vsebin in programa graščine, je ustvarjanje novih delovnih mest in uvajanje vsebinsko zanimivih programov, ki se bodo pokrivali brez večjega sofinanciranja lokalne skupnosti.

Poleg te glavne dvourne teme, ki je predstavljena v nadaljevanju, je sledila predstavitev diplomske naloge na temo treh poti v Polhograjski okolici in še kot zadnja točka izdelava turistične brošure v letu 2006.

//slk ekipa2.jpg

//slk laznik in 2.jpg PODPIS: g. Laznik, sedanji upravnik graščine, bo izvajal sklepe, ki jih bo pripravila in utemeljila projektna skupina za pripravo vsebine, čeprav je njegovo mesto zagotovo tudi v sami skupini, saj ima najboljši pregled nad trenutnim stanjem in dogajanjem
 

RAZPRAVA

Sestanka so se udeležili predstavniki TZ Dolomiti, KS Polhov Gradec, TD Briše, JZ Polhovgrajska graščina, Marjan Malovrh-turistični vodnik, medtem ko sta se predstavnici Zavoda za varstvo kulturne dediščine opravičile, češ da bosta poleg potem, ko se določi osnutek programa delovanja graščine. Z uvodnim nagovorom Malči Božnarjeve se je odpra debata na temo voščene lutke v graščini, da ali ne. Kot je pojasnil Marjan Malovrh se je pojavil investitor, ki bi potreboval prostore za razstavo voščenih lutk, ki bi se izdelovale podobno kot v znamenitem muzeju v Angliji, a veliko ceneje. Marjanovo mnenje je, da bi te lutke pritegnile precej obiskovalcev iz Ljubljane, Malči pa dvomi v kvaliteto same izvedbe, pa tudi ustreznost te tematike.

Pokazal se je tudi interes turističnega društva, da se trgovinica iz grajskega stolpa preseli v večje prostore v samo graščino, saj bi tako lahko ponudili več artiklov in izbiro. Predstavnik graščine pa je ob tem izrazil pomisleke, saj naj trgovina zdaj še ne bi zaživela do te mere, da bi imela dovolj obiska. Precej časa je razprava potekala na temo zgodovine upravljanja in prireditev, ki so po mnenju večine organizirane preveč amatersko, vendar upravnik je pojasnil, da s 3 mio denarja, kolikor ga potrebuje za letno vzdrževanje graščine, pač ne uspe zagotoviti profesionalca, ki bi kot gospodar imel čas samo za razporejanje del, opravil in same graščine. Soglasno mnenje vseh pa je, da je dodatna profesionalna oseba s polnim delovnim časom v graščini nujna, “saj tako bi obstoječe prireditve uspešno razširili, hkrati pa dodali programu še vsaj eno vsebino, ki bi bila stalni magnet za turiste”, kot je zelo smelo in tehtno situacijo razložil Marjan Malovrh. Tudi župan, Lovro Mrak, je večkrat poudaril nujnost profesionalizacije v smeri trženja storitev, “saj še iz časov socializma smo nekako vajeni, da se stvari urejajo kar same brez zadostne osebne odgovornosti posameznikov”. Vlasta Mlakar pa je poudarila nujnost profesionalizacije dogodkov in tudi same izvedbe, saj je preveč amaterskega dela. Sama je prispevala zelo obširno vsebino, to je Etnobotaniko, ki je pa po njenem mnenju tudi že precej neuspešno kopirana v nekaj obstoječih vsebinah. Čebelarstvo Božnar je dodalo idejo o ureditvi remize v lokal, župan pa je ob tem povedal tudi to, da ko bo urejena restavracija v treh nivojih v sedanji Pristavi (objekt nasproti graščine), da bo tudi ta ponudba grajskim porokam in ostalim prispevala tako, da naj bi se graščina znala na trgu samostojno preživeti. Ravno zdaj se izdelujejo in urejajo papirji za začetek obnove pristave v restavracijo na višjem nivoju. Hkrati je občina letos udeležena z 8 mio SIT pri obnovi kamnite škarpe ob cesti, torej nasproti že obnovljene škarpe v parku. Dela bodo stekla kmalu. Denar po zagotovilih župana je, a le za tiste, ki imajo dobre vsebine in projekte. Besede je podkrepil s konkretnimi podatki – vsaj 10 kulturnih društev je v letu 2005 dobilo s strani občine znatna sredstva za delovanje, nekateri preko 1 mio SIT!

V zaključku dveurne razprave se je izoblikoval petčlanska projektna skupina, ki bo najkasneje do novega leta pripravila strokovne vsebine, stalne in začasne, s katerimi bosta občina in Ministrstvo za kulturo kandidirala za sredstva Evropskega kulturnega sklada!

Sebastjan Vehar