<<
NAZAJ NA ARHIV ČLANKOVslk
gnojisce.doc
Tema se morda ne zdi zanimiva – pač ni ovita v bleščeč in dišeč ovitek,
prej bi se lahko reklo, da je pereča in tako ali drugače “smrdeča”, kot
nalašč da odteče nekam stran....
In
zakaj je tema tako pereča? Ker se je Slovenija ob vstopu v Evropsko
unijo zavezala, da bo najkasneje do leta 2017 očistila svoje vode in
uredila kanalizacijski sistem do vsake vasi! Na prvi pogled se to zdi še
zelo daleč, ob upoštevanju koliko uskajevanj, pogajanj, soglasij in
predvsem denarja je potrebnega za ta projekt, se leto 2017 sploh ne zdi
več tako zelo oddaljeno... Še posebej če pomislimo, da nas po tem datumu
čaka denarna kazen za vsak neurejen odtok, kar na primer na svoji koži
že občuti Italija, ki Evropski Uniji že plačuje visoke zneske.
A ni problem
le v pritiskih EU po skladnem regionalnem razvoju in statistiki, ki ni
preveč obetavna. Naša mala Slovenija namreč sodi med relativno redko
naseljene države, saj v njej živi povprečno 98 prebivalcev na km2, od
tega kar 44 % prebivalstva živi v vaškem okolju oziroma v naseljih z
manj kot 1000 prebivalci. Dejstvo je tudi, da ima le 15% populacije v
Sloveniji urejeno sekundarno čiščenje odpadnih vod, 42% populacije
uporablja za čiščenje odpadnih vod greznice, medtem ko kar 25 %
gospodinjstev ne uporablja nobenega čiščenja, kar kaže na hudo
neurejenost situacije v tem trenutku! In problematičnih žal ni le tista
zadnja četrtina, saj se marsikdo, ki greznico sicer ima, zaradi visokih
cen za preznjenje le teh,
monopolizma in nedopuščanja konkurence za to pristojnih služb (JP VO-KA
d.o.o.), odloči prezreti zakone, pravilnike, morebitne kazni in
okoljevarstveno zavest ter vsebina greznic tako nemalokrat končna na
njivah, v vodah... Kakšne posledice ima to na pitno vodo (še posebej
delikatno je ljubljansko barje!) in okolje si lahko le predstavljamo!
Kaj bi na to rekli v Bruslju? Pa da ne bo pomote,
Evropska unija ni le pritisk, če pogledamo dolgoročno je njena težnja,
da ob širjenju na nove članice uredi problematiko izgradnje
kanalizacijskega omrežja razumna in glede na precej nizko
okoljevarstveno ozaveščenost skoraj potrebna. Naj omenim, da so bili
prav zaradi tega osnovani skladi kot so PHARE, LSIF
in ISPA, iz katerih je Slovenija že kot kandidatka za članico Evropske
unije pridobila sredstva za sofinanciranje izgradnje kanalizacijskih
sistemov in čistilnih naprav. Način pridobivanja teh sredstev je ločen
na dva nivoja. Prvi je državni nivo, ko se država dogovori, katere
projekte bo izgradila s pomočjo sofinanciranja Evropske unije -
prikazati mora svojo strategijo in prioritete izgradnje teh sistemov in
kriterije, po katerih je izbrala prioritete. Drugi nivo je nivo občine,
ki kandidira za ta sredstva. V prijavi le-ta opiše problem, tehnično
rešitev, velikost investicije in delež sredstev, za katere kandidira.
Delež sofinanciranja Evrope je bil med 50 in 60 % investicije.Posebno
težo ima tudi skrb za varstvo narave: Ministrstvo za okolje in prostor
mora potrditi, da gradnja ni v nasprotju z zahtevami programa Natura
2000, saj ima Evropska Unija slabe izkušnje z financiranjem
kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav v državah Vzhodne Evrope.
Za zaključek in
premislek pa - kaj pa naša polhograjska zgolj mehanska čistilna naprava
zgrajena leta 1974, ki že dolgo ne zadošča več potrebam kraja? Kako bo
kljubovala zahtevam Evropske unije in okoljevarstveno ozaveščenih
posameznikov konec koncev? Načrti in vizije naj bi obstajali – kaj pa
realizacija? Odgovor kot zaključek bi torej lahko podal kdo drug....
GREZNICE NADZORUJE MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA!
Predstavnica medobčinske inšpekcije Aleksandra Velkavrh nas je
opozorila, da smo v članku o črnih stanovanjskih gradnjah napačno
zapisali njihovo odgovornost za nadzor le teh v občini – nadzor izvaja
inšpektorat za okolje RS, Vilharjeva 33, tel: 01 420-44-02, oni pa se
ukvarjajo z občinskimi cestami, odpadnimi avtomobili, parkiranjem in z
uresničevanjem vseh odlokov sprejetih na občinskih sejah.
“Gnojne jame pri kmetijah so stvar kmetijske inšpekcije, naša
medobčinska inšpekcija nadzoruje greznice, ki niso novogradnje, saj le
te nadzoruje gradbeni inšpektor. Raztros gnojil po njivah nadzoruje
kmetijska ali veterinarska inšpekcija, saj vsak kmet rabi izdelan
gnojitveni načrt. Nadzor praznjenja greznic je tudi naša naloga, saj
praviloma morajo imeti gospodinjstva spravljena potrdila o praznjenju
greznic, o čemer govori Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih
odpadnih in padavinskih voda. Res pa tega na terenu še ne preverjamo”,
pravi Aleksandra Velkavrh, ki gotovo plačuje 15.000 Sit za vsako
praznjenje greznice...
Sebastjan Vehar
