//slk gradAC.jpg

//slk gradVhod.jpg

//slk stopnice.jpg

Vsaj za tiste, ki se dnevno vozimo v Ljubljano je postal del vsakdana. Mogočne lege nad obvoznico v bližini ljubljanskega Brda se pač ne da spregledati. Žal se ne da spregledati še nečesa – propadanja nekoč mogočnega gradu, katerega zgodovina sega že v l. 1580, ko je grad že prvič menjal lastnika in še nazaj. Namesto da bi bil na tako opazni legi atrakcija, ki bi privabljala tujce in domačine, ki se vozijo po AC sameva in pogled nanj kar sam postavlja vprašanje – kako je lahko tako mogočni in zgodovine polni stavbi na takšni legi zob časa prizadejal takšne posledice, kako je možno da so nekoč znamenite freske prebelili in da so na dvorišču namesto kipa Narcisa, ki ga je trenutno moč videti v pritličju Magistrata, odsluženi avtomobili?? Spuščanje v preteklost in iskanje krivca bodisi v tem, bodisi v drugem sistemu bi bilo predolgo, zato raje namenjam nekaj besed gradu in novim lastnikom.

Po Valvasorjevih zapisih naj bi bili prvi lastniki slikovitega dvorca v bližini Ljubljane gospodje Egkh, ki so ga leta 1580 prodali Janezu Dienerju, sredi 17. stoletja pa ga je kupil Matija Strobl. Leta 1706 je grad prešel v last Wolfa Herberta grofa Lamberga in v posesti te družine je grad ostal do začetka 19. stoletja, ko se je posest razdrobila in večkrat zamenjala lastnike, a leta 1899 je bilo posestvo ponovno združeno. Leta 1938 pa ga je odkupila Vincencijeva družba, a nov sistem je prinesel nova pravila in tako je bil leta 1945 nacionaliziran in spremenjen v “stanovanjski grad”, kjer so imele Ljubljanske mlekarne nastanjene svoje delavce. Sprva sezonske, kasneje so se tam nastanile družine. Uprava je imela v pritličju svoj sedež, pa še okoliške parcele je, kako praktično, spremenila v pašnike! Krave je pregnala avtocesta, Ljubljanske mlekarne so tudi že dolgo na drugi lokaciji, ostalo pa je 23 družin, ki so si grad preuredile v “zgodovinski blok”, vsak je po svojih močeh uredil kar se je urediti dalo - pokukali smo v eno izmed pritličnih stanovanj in je prav lično in moderno opremljeno, z obokanimi stropi in greje se s starlončeno pečjo, ki greje 3-sobno stanovanje v celoti! In tak cenovno ugoden način, pa še avtentičen, pozimi osuši sicer vlažne zunanje stene, debele 1 meter!

Osamosvojitev Slovenije je prinesla tudi “osamosvojitev” gradu, ki je bil po Zakonu o denacionalizaciji vrnjen cerkvi, le ta pa mu ob vseh posestvih in objektih širom po Sloveniji ni mogla nuditi ustrezne sanacije, tako da je nakup s strani podjetja GIVO Bokalci d.o.o. iz Ljubljane svetla točka v prihodnosti tega kulturnega spomenika. Po besedah ga. Darje Lesjak, direktorice razvoja projektov, novi lastnik načrtuje celovito vsebinsko prenovo okoliških zemljišč in graščine. Omenjeno podjetje je prenovilo oz. sodelovalo pri sanaciji že kar nekaj podobnih kulturnih spomenikov, med drugim dvorca Selo v Ljubljani, tako da upam, da podobna usoda čaka tudi grad Bokalce, saj nam s podobo, s kakršno trenutno zre v svet, res ni v ponos! Le kaj si mislijo tujci ko se v poletnih mesecih množično vozijo mimo proti morju? Jih zamika, da bi se za trenutek ustavili? Bolje da ne, ker bi si žal ustvarili zelo slabo sliko o naši prestolnici, predvsem pa o našem odnosu do kulturne dediščine. Poleg zgodovinske note pa grad Bokalce za nas nosi še posebno težo zaradi načrtovane povezovalne poti ob gradu Bokalce med Brdom s Polhograjsko dolino, ki je trenutno realizirana do 1. faze (rondo ob Lesnini) , v 2. fazi pa bo pridobljeno tako neposredno območje, kot širše zaledje, ki mu je namenjena. Omenjena povezava nam bi zelo olajšala jutranja romanja na delo, zato upam, da bom v doglednem času lahko napisal kaj več o tem! Pa še ena “cestna” zanimivost, ki se dogaja v grajskem okolišu. V okviru načrtovane razširitve avtocestnega obroča Koseze-Kozarje iz štiripasovne v šest pasovno je bilo v osnutku državnega lokacijskega načrta zamišljeno, da bi bil med gradom Bokalce in Domom starejših občanov, umeščen nov bencinski servis Bokalce, ki bi poleg črpalke same vključeval še trgovino, bife in počivališče. Glede na številne druge lokacije in ker bi umestitev takega objekta zagotovo spremenila značaj gradu z okolico se nov lastnik gradu ne strinja z omenjeno gradnjo in je skupaj z Mestno občino Ljubljana, Domom starejših občanov in Četrtno skupnostjo Rožnik podal svoje argumentirane pomisleke in nasprotovanje takšnemu predlogu. Nekaj argumentov proti izgradnji bencinskega servisa v neposredni bližini gradu:

• Bencinska servisa Bokalce in Brdo sta umeščena v delu trase skozi naselje in sta namenjena samo uporabnikom AC (podobno kot Barje I. In Barje II.),

• tik pred razcepom avtoceste so predvideni še dodatni odcepi, priključki, uvozi, izvozi, ki prometno nevarnost še povečajo

• BS Bokalce je predviden tik pod Domom starejših občanov in že izgradnja bi povzročala neprijeten hrup, poslabšale bi se jim tudi ostale razmere bivanja. Poleg tega pa je v precejšnjem vizualnem kontaktu z Gradom Bokalce,

• z izgradnjo bencinskih servisov bi se zgubila zemljišča, ki bi jih potencialno lahko uporabili za druge namene, recimo glede na problem prostih mest v domih starejših občanov bi lahko razširili obstoječega, omejen bi bil tudi program prenove gradu.

Za zaključek - toliko razmišljanj o promociji Slovenije je – grad Bokalce bi lahko bil čudovita promocija, žal je trenutno le razpadajoč stanovanjski blok. A glede na to, da je bil nakup oktobra 2005 vreden kar 840 milijonov tolarjev GIVO Bokalce d.o.o. gradu verjetno res ne namerava imeti le za stranski projekt, in če gre verjeti “Strateškemu razvojnemu in trženjskemu načrtu turistične destinacije Ljubljana 2007 – 2013” iz avgusta 2006 (s strani Zavoda za turizem Ljubljana) naj bi se grad do l. 2009 preuredil v hotel. Upam le, da mu bodo poskušali povrniti dušo, da bodo restavrirali freske, ki so bile v nekdanji kapelici in nekaterih sobanah, da bodo ponovno uredili baročni vrt, vodnjak in ostale priboljške. Za začetek pa bodo imeli tako ali tako več kot dovolj dela z vlažnimi zidovi, dotrajano streho in napeljavami. Naj mu bo bolj grajska njegova pot v prihodnosti!

Vehar Sebastjan