<< NAZAJ NA ARHIV ČLANKOV

ČRN OBLAK NAD MAČKOVIM GRABNOM

Zadnje mesece se nad Polhograjsko dolino, še posebej nad Mačkovim grabnom vali črn oblak, ki zbuja jezo, očitke, žalost. In za seboj ruši – ruši črne gradnje oz. objekte, ki so bili postavljeni brez gradbenega dovoljenja, ali pa so lastniki ignorirali pozive države k legalizaciji. Zakaj tako, se sprašujem? Ni bilo dovolj informacij? Je bilo preveč samozavesti, da se bo že nekako uredilo in mnenja, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha, ali kaj tretjega?? Pred časom sem že pisal o resnosti problematike, danes lahko o posledicah...
 

Kakšne „barve“ rabimo za črno gradnjo?

Ker gradnja ni možna kjerkoli, pač pa samo na tistih območjih, kjer to dovoljujejo ustrezni prostorski akti, le ti pa so pripravljeni skladno z Zakonom o urejanju prostora, Zakonom o graditvi objektov in na nekaterih področjih tudi skladno z Zakonom o ohranjanju narave. Tako so področja t.i. naravnega bogastva (gozdovi, najboljša kmetijska zemljišča, področja, ki ležijo na območjih vodnih virov, podzemni svet, ekosistem morja, krasa in drugi) praviloma zaščitena in gradnja na njih ni dopustna. Slovenija po vstopu v Evropsko Unijo tudi na tem področju sledi evropskim zakonom, tako da je prostorska zakonodaja tudi na področju varovanja okolja in črnih gradenj usklajena z zakonodajo članic EU, na kratko – strožja je!

Torej graditi ali legalizirati objekta ni možno kjerkoli (tudi če smo lastniki zemljišča v Ambrusu...), pač pa le tam, kjer prostorski akti to dovoljujejo. Pot do informacije o tem, kakšni posegi so možni na naši parceli, vodijo preko pristojnega urbanista, pri katerem je potrebno naročiti Lokacijsko informacijo za gradnjo objektov. Akti in prostorski plani se seveda tudi spreminjajo, tako je na primer občina Dobrova – Polhov Gradec do konca februarja 2006 zbirala pobude krajanov za spremembo namembnosti nezazidljivih zemljišč v zazidljiva. Vlogo je bilo potrebno čimbolj utemeljiti, tudi z željenim posegom, skico in merami hiše, višino, kje bo škarpa in dovozna cesta... Naslednji rok za zbiranje pobud za spremembo namembnosti rabe zemljišč bo ponovno predvidoma leta 2010, saj se plani spreminjajo načeloma vsake 4 leta. Če torej naše zemljišče leži na območju, kjer gradnja zaenkrat še ni dopustna, moramo najprej pristopiti k spremembi namembnosti zemljišča, šele nato (če vlogo seveda odobrijo vsi trije nivoji: ministrstvo, urbanist in občinski svet!!) lahko začnemo z pridobivanjem gradbenega dovoljenja. Pot do njega vodi preko izdelanega projekta gradbenih del (PGD), ki nam ga pripravi projektant z ustreznimi kvalifikacijami – licenco, ki skladno z vsemi zakoni in z pridobljenimi soglasji (Elektro, vodovod in kanalizacija, ministrstvo za okolje in prostor, zavod za gozdove ali varstvo kulturne dediščine, občina...) pripravi načrt predvidene gradnje in če le ta ustreza vsem pravnim in zakonskim določilom nam pristojna Upravna enota v roku cca. 30-90 dni izda gradbeno dovoljenje, ki v dveh tednih od izdaje postane pravnomočno.

Zakaj je torej prišlo do rušenj v Mačkovem grabnu?

Konkretno sem kot agencija za promet z nepremičninami pomagal in sodeloval pri reševanju brunarice sokrajana v Mačkovem grabnu. Vsak primer je individualen, a lastniki očitno žal niso pravočasno uredili vseh papirjev, bodisi glede zemljišča, bodisi glede objekta samega. Skrajni rok za oddajo vlog za legalizacijo objektov (oz. rok za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj se postopek legalizacije uradno vodi kot postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja) je bil 31.12.2004, izjema je bilo območje Triglavskega narodnega parka, kjer se je rok iztekel 14.01.2005. V praksi je marsikateri lastnik zemljišča do tega datuma vložil na Upravno enoto vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, čeprav še ni imel izdelanega projekta gradbenih del (PGD), nato pa pospešeno nadaljeval z izdelavo le tega – Upravna enota ga je ob pregledu vloge seveda zahtevala v roku15 dni. In tu se je stvar verjetno začela marsikje komplicirati. Tisti lastniki, ki so vložili le vloge, niso pa imeli projektanta, so bili ob prejemu Zahtev za dopolnitev s strani Upravne enote presenečeni in so dostavljali le nepopolno dokumentacijo, kot npr. podatke o lastništvu, parcelne številke, ne pa projekta samega. Marsikdo si je npr. tudi lastništvo parcele ter poznanstva z županom razlagal kot dovolj močan argument za miren črn spanec, a žal so lastniki tako le izgubljali čas in do datuma, ki jim ga je pristojni organ določil v polovici primerov niso dostavili vseh dokazil. Od tu naprej poti nazaj ni bilo. Če je bila namreč v preteklih letih ena od nalog gradbenega inšpektorata na Ministrstvu za okolje in prostor preprečevanje in evidentiranje črnih gradenj in njihov nadzor, tako imajo po 01.01.2005 inšpektorji največ dela z izdajanjem odločb o odstranitvi objektov. Pristojni inšpektor na naše območje g. Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor nam je v pogovoru povedal, da ima samo na področju Polhovega Gradca in okolice “za par let dela”. Za primer (podatek velja za področje celotne Slovenije) samo od februarja do julija l. 2005 so začeli upravne postopke izvršb na 200 objektih. Prisilno je bilo odstranjenih 30 objektov, 111 objektov so lastniki tik pred prisilno odstranitvijo odstranili sami, 34 objektov je bilo legaliziranih. V 21 primerih so bile prisilne izvršbe začasno prekinjene in so se ali se bodo bodo nadaljevale. Rušenja so se dogajala po celi Sloveniji, za primer v Portorožu so do tal porušili počitniški objekt, ki ga je lastnik postavil na območju, kjer je lokacijska informacija dovoljevala le obnovitev starega gospodarskega poslopja, ni pa dovoljevala novogradnje. Zaradi tega so objekt prisilno odstranili. Naj povem, da mora v primeru, da objekt prisilno odstranijo lastnik plačati še stroške porušitve, ki pa so nenormalno visoki, vsak od črnograditeljev, tudi legalizirani, pa mora plačati še kazen za uzurpacijo prostora – kazen za nedovoljen poseg v prostor, ki pa znaša tudi do 1 mio SIT in več.

ZAMUJENI VSI ROKI

Kot je bilo napisano v uvodu, lahko v tem trenutku le še nemo opazujemo posledice dejanj oz. nedejanj v preteklosti. Primeri so žal črni in žalostni, le vsak lastnik posamično ve, koliko neprespanih noči je za njim in kolikokrat si je postavil vprašanje “kam in kako zdaj”? Morda nasvet tistim, ki vedo, da je njihova gradnja nelegalna, a do sedaj še niso prejeli Inšpektorjeve odločbe, ravno tako še niso začeli z legalizacijo – nič ne stane stane stopiti do občinskega urbanista (za Dobrovo in Polhov Gradec je to g. Gantar, uradne ure so vsako sredo od 11 do 17. ure in naj se pozanima ali je na zemljišču črnega objekta sploh možna gradnja oziroma pod kakšnimi pogoji bi bila. Če je gradnja možna bi bilo smiselno nemudoma pristopiti k reševanju problema, to pomeni k legalizaciji, s tem, da se bo moral vsak posameznik odločiti za tveganje, ali naj sam stopi do Inšpektorja in mu pove, da je postopek legalizacije v teku in ga prosi, naj ne izda odločbe o rušenju, temveč mu da nek rok, ali pa da tvega in molči in čaka, kaj se bo zgodilo. Naj mu ne bo žal časa in morebitnega denarja za ureditev papirjev, kajti zavedati se mora, da v primeru, ko Inšpektor že izda Odločbo o rušenju jo je žal nemogoče izpodbijati, ker v tistem trenutku je primer za pristojne organe le še “upoštevanje zakona”. in konec koncev se tudi država trudi narediti nek red na tem področju, čeprav je pot do tu najtežja za ljudi, ki jih je ta usoda doletela. Vsakemu posebej želim, da mu razsvetli črne oblake svetel žarek sonca!

Sebastjan Vehar